Ko doma delamo, se niti ne zavedamo, kako hitro lahko pride do poškodb, če nismo pravilno in varno oblečeni. Jaz sem doma vedno primerno oblečen, zaščitna oblačila imam vedno na sebi, ko grem delat kakršno koli težko in nevarno delo. Druga zgodba pa je pri mojem očetu.
Vedno, ko pridem k njemu, ima nekaj za delati in vedno pravi, da je dela za 5 minut, kar se na koncu izkaže, da je delo težko in traja dlje časa. Že tolikokrat sem si rekel, da si bom dal zaščitna oblačila v avto in bom tako pripravljen, da mu bom pomagal. Tako sem tudi naredil in dal zaščitna oblačila v avto.
Prišel je dan, ko me je oče spet potreboval in ko me je prosil za pomoč, sem mu rekel, da grem samo po zaščitna oblačila in mu lahko pomagam. Seveda moj oče ni mogel počakati, tako kot vedno. Vedel sem, če grem do avta bo šel delat sam, kar pa nisem hotel, tako spet nisem oblekel zaščitnih oblačil in šel za njim, da mu pomagam. Šla sva v vrtno hiško odrezat in pobarvati kos železa. Vse lepo in prav, če jaz na koncu seveda ne bi umazal mojih novih oblačil, tako sem bil jezen, da sem si uničil hlače, da sem očetu rekel, da je to zaradi njega, ker ne zna 5 minut počakati, da bi si oblekel zaščitna oblačila.
Seveda mi je zameril in domov sem odel v tišini. Kako neumno, sem si mislil. Prav nič slabega nisem hotel, le obvarovati sem hotel svoja lepa oblačila in njemu se je tako zelo mudilo.
Tako vedno dela in ne bom ga spremenil, tako sem zaščitna oblačila z jezo dal iz avta in sedaj vedno pomagam brez njih, ker enostavno se z njim ne moreš zmeniti, da naj počaka 5 minut, da se preoblečem v zaščitna oblačila. To je zame trma in prav nič drugega. …
Nakit je verjetno star toliko kot človeštvo. Človek že po svoji naravi čuti potrebo po tem, da poskrbi za to, da ga bodo drugi opazili in da bo tudi privlačen za nasprotni spol. Nakit mu lahko pri tem učinkovito pomaga in obenem daje obilo možnosti za izražanje svojega smisla za estetiko. Nakit pa ni primeren le za ženske, temveč ga zelo radi nosijo tudi mnogi moški. Resda še vedno velja, da so ženske večje uporabnice nakita kot moški. Ženska ima ponavadi več različnih ogrlic in uhanov, zapestnic, prstanov ter tudi ročnih ur. Ženske dobijo pogosto nakit in parfum kot darilo. Velikokrat dobijo komplet verižice, uhanov in zapestnice iz iste kolekcije. Ženske so ponavadi zelo izbirčne, ko se same odločajo za nakit.
Najprej jim mora biti všeč, nato bodo premislile o tem ob kateri priložnosti ga nameravajo nositi in nenazadnje ali se sklada z njihovimi oblačili ter tudi osebnostjo. Cenen nakit pa kupijo velikokrat tudi brez posebnega premisleka, tako da sledijo le trenutnemu navdihu. To se največkrat zgodi, ko gredo mimo stojnice, kjer prodajajo nakit ali pa mimo izložbenega okna z nakitom, ki pritegne njihovo pozornost. Ko se odločate za drag nakit, ki je izdelan iz žlahtnih kovin ter poldragih in dragih kamnov, pa tak nakup zahteva veliko več pozornosti in preudarnosti. Še posebej velik izziv predstavlja nakup, ko izbirate drag nakit za osebo, ki jo imate radi. Takrat se poskušajte čimbolj vživeti v to osebo in si skušajte predstavljati, kateri nakit bi ji bil najbolj všeč. V primeru, da boste nakup za ljubljeno osebo izbirali pozorno in z iskreno ljubeznijo v srcu, se skoraj ne more zgoditi, da bi kupili nakit, s katerim oseba ne bi bila zadovoljna.
Posebno mesto med nakitom pa zavzemajo zaročni in poročni prstani, ki imajo tudi veliko simbolno vrednost. Zaročni prstan je prvi preizkus za moškega v tem, kako dobro pozna svojo bodočo zaročenko. Ponavadi se zaročenke zelo razveselijo zaročnega prstana, ker pomeni nadaljnji pomemben korak na poti do sklenitve zakonske zveze. Velikokrat tudi ne posvečajo prevelike pozornosti izgledu zaročnega prstana, saj je zanje veliko pomembnejši njegov simbolni pomen. …
Slišala sem, da lasersko odstranjevanje dlak zelo zmanjša njihovo rast in da je po nekaj terapijah postopek tako uspešen, da se jih skoraj znebiš. Sicer naj bi bilo potrebno postopek na vsake nekaj časa ponoviti. Odvisno od osebe in njene rasti dlak.
S kolegico sva se pogovarjali, saj je sama že šla na lasersko odstranjevanje dlak, kaj je najboljše. Dala mi je nekaj nasvetov, kdaj je najbolj priporočeno iti na ta poseg, kaj je potrebno prej narediti in kako se je treba ravnati po posegu.
Za lasersko odstranjevanje dlak pri nas ni veliko salonov, zato sem se odločila, da pokličem kar v najbližjega, kjer to počnejo. Rezervirala sem si termin in odšla na posvet. V salonu so me zelo lepo sprejeli, mi razložili celoten postopek, predstavili napravo, s katero to delajo … Tudi sama kozmetičarka je že uporabljala lasersko odstranjevanje dlak. Povedala mi je, da je postopek ponovila 9x, preden se je dlačic zares znebila. Ker pa poleti ne priporočajo posega, je postopek trajala, kar 2 leti. Sedaj je minilo že 5 let in pravi, da še ne razmišlja o tem, da bi postopek obnovila. Dlačice so se ji zelo razkrečile in postale svetle, tako da je ne moti preveč tistih nekaj, kar jih zraste in jih enostavno odstrani z epilatorjem.
V mislih se mi je samo odvijala misel, da je lasersko odstranjevanje dlak točno to, kar potrebujem. Najbolj sovražim poleti britje skoraj vsak dan in tiste goste, temne, močne črne dlake, ki kar bodejo v oči. Saj mogoče jih drugi ne opazijo tako, ampak mene pa zelo motijo.
Zanimalo me je tudi, koliko stane. Sicer imajo v salonu paket ugodnosti in je nekaj popusta, vendar si takšne cene trenutno ne morem privoščiti. Saj bi lasersko odstranjevanje dlak rada uporabila na celem telesu ali pa vsaj na celih nogah, za začetek, pa je cena malo prehuda. Cena enega tretmaja se giblje okrog 400 €. Zato sem se odločila, da bom spremljala akcije in če bom lasersko odstranjevanje dlak dobila ugodneje, si bom privoščila nekaj tretmajev. Do takrat pa bom vsak mesec prihranila kak evro v ta namen.…
Doma nisem imela nobenega dobrega kovčka. Vedno, ko sem ga potrebovala, sem si ga izposodila. Tokrat pa sem se odločila, da si bom sama kupila potovalni kovček. Ko sem povedala možu, pa mi je takoj začel komplicirati glede velikosti. Takoj nisem vedela, za kaj gre, pa mi je potem razložil, da je na letališču velikost in teža kovčka še kako pomembna.
No, pa smo bili tam, še dobro, da mi je povedal, da bom pozorna na to, sem takrat premišljevala. Tako sem se osredotočila na določeno velikost, potem pa sem bila zmedena, kakšen kovček naj izberem zaradi koles, blaga, ročke in še bi se lahko kaj dodalo. Ker sem sprva hotela potovalni kovček naročiti, kar preko spleta, tega nisem mogla, ker tako izbrati kovček je zelo naporno in nikoli ne veš, kakšen bo v živo.
Tako sem šla v trgovino s kovčki in tam izbirala kovček eno uro. Kaj vse sem opazila, ko preko spleta ne bi nikoli. Še dobro, da ga nisem kupila preko spleta. Sedaj imam potovalni kovček, ki ima skrita kolesa in je iz plastike. Tako so mi svetovali, če ga želim uporabljati, ko bom potovala z letalom. Poslušala sem izkušnje in nasvete prodajalke, ker sama veliko potuje in točno ve, kakšne probleme imaš lahko s kovčki.
Moram priznati, da sem kupila super kovček, sedaj pa še samo rezerviram eno dobro potovanje in ga preizkusim. Že na znamko in na kvaliteto pa vidim, da bom z njim zadovoljna. Naslednjič pa si kupim še enega manjšega, ki ga bom imela za krajša potovanja, ta pa je namenjen za večja in daljša potovanja.
…
Moj oče vedno nekaj ustvarja. Tako se je tokrat odločil, da bo naredil majhno leseno hiško na parceli, kjer je bil potoček, tako bi še kako prav prišli solarni paneli, ki bi jih lahko dal na streho hiške, ker na tej parceli ni bilo elektrike.
Nastala je prav lepa lesena hiška, oče ima res roke za to, je zelo ustvarjalne človek in iz nič bo naredil nekaj lepega, tako kot je sedaj čisto sam naredil hiško. Jaz sem se pozanimal, koliko stanejo solarni paneli in ker niso bili tako dragi, sem ga presenetil in mu povedal, da bom ta strošek kril jaz. Zelo je bil presenečen, ker do zdaj je vedno on pomagal meni, sedaj pa bom jaz njemu. Ni se branil, tako sem dobil še dodatno potrditev, da sem se pravilno določil, ker nima veliko denarja.
Hiško smo znotraj opremili tako, da so nam seveda solarni paneli prišli prav, saj smo si lahko kaj skuhali, spekli in poslušali radio. No, pekli smo po navadi v kaminu, ki ga je tudi naredil sam. Sedaj imamo vedno praznovanja v tej hiški, v naravi. Zelo prav nam pridejo solarni paneli, ker tako lahko resnično imamo lep piknik, če ne bi bilo elektrike, bi bilo veliko težje.
Tudi sam sem svoj rojstni dan praznoval v tej hiški. Povabil sem svoje prijatelje in zažurali smo pozno v noč, ker so nam solarni paneli nudili luč. Če jih ne bilo in bi bili brez elektrike, bi se moje praznovanje zaključilo, ko bi bila tema, tako pa smo se takrat, ko je bila tema imeli najboljše.
Ja, veliko je povsod teh lesenih hišk, le da nekje so solarni paneli na strehah in nekje ne. Jaz pa vem, da še, kako prav pridejo in niso tako zelo dragi, da si jih človek ne bi privoščil, če si je že naredil leseno hiško.…
Kje živimo ima sigurno določen vpliv na nas in seveda z kom živimo. Tako sem jaz naredil črto in se odločil po dolgih letih, da prodam stanovanje in se preselim nekam drugam. Želel sem začeti živeti na novo, tako dovolj sem imel tega življenja, zdelo se mi je da enostavno sploh ne morem živeti po svoje, da sploh ne vem kdo sem, ker sem vedno živel za druge. Starši so mi vedno pomenili največ, vedno sem bil pripravljen pomagati, kasneje sem šel študirat in sem spoznal drugo življenje, vendar sem se potem spet vrnil domov in jim bil na voljo.
Začelo pa se je obdobje stiske in takrat sem večkrat premišljeval, da prodam stanovanje in grem nekam živet na novo. Če bi vedno živel doma, mogoče ne bi nikoli občutil tega občutka, kako lepo mi je bilo, ko sem bil sam in sem lahko videl, kdo sploh sem. Ne vem zakaj sem hotel po študiju spet domov, verjetno me je vlekla ta dolžnost in skrb za starše. Vendar ko sem se vrnil, ni bilo več isto. Poznal sem drug svet in videl sem, da ne bom zmogel več tako živeti.
S težkim srcem do staršev, sem se odločil in jim povedal, da se bom preselil, takoj ko prodam stanovanje. Moji starši so bili šokirani, skušal sem jim razložiti, da moram poskrbeti zase, da moram spoznati kdo sploh sem, kaj si v življenju želim, kaj me osrečuje in da če bom še naprej živel doma, tega sploh ne bom spoznal in bom vedno bolj nesrečen.
Ideja, da prodam stanovanje se je uresničila, šel sem živet nazaj v tisti kraj kjer sem študiral. V mojem srcu se je naselil mir in vedel sem, da delam prav. Za starše se vedno skrbim in jim pomagam, zdaj se mogoče še bolj razumemo, ker smo vsi veseli ko se vidimo, tako da ideja, da prodam stanovanje je bila tista edina prava.…
Zakaj pa ne? Vsak človek ima srečo, le vedeti mora kdaj je njegov čas. Sam se imam za srečnega človeka, vem, da moram premišljevati pozitivno, kajti v teh časih ti pesimizem prav nič ne pomaga. Tako sam občasno igram igre na srečo, nimam nobenih velikih planov, kdaj naj igram in katere igre, kajti igre na srečo se imenujejo tako z razlogom.
Sam igram po občutku, nikoli veliko ne premišljujem in nimam določenih dni, ko bi moral igrati. Tako enkrat igram preko spleta, drugič, ko grem na bencinski servis, tretjič spet ko vidim igre na srečo v kakšnem nakupovalnem centru. Sem človek, ki verjame, da mu bo vsak dan prinesel kaj novega, moje življenje je lepo, polno lepih spominov in planiranih dogodkov v prihodnosti, nikoli mi ni dolgčas. Ravno nekaj dni nazaj, sem šel z svojim vnukom v trgovinski center, kjer sem videl igre na srečo in ga vprašal, če želi igrati. Tako sva se odločila, da vsak vzame eno srečko in da bova videla, kdo od naju ima mogoče srečo. No, jaz sem odprl prvi, ker je tako želel vnuk in nisem dobil prav nič, potem pa je srečko odprl vnuk in dobil 1 euro, on je bil tako srečen, ni želel igrati naprej, raje je vzel en euro in doma svojim staršem z velikim navdušenjem povedal, kaj se mu je zgodilo.
Jaz pa sem bil vesel, da ga igre na srečo niso prevzele v tej meri, da bi spet vzel srečko, on je bil zadovoljen z prvo dobljeno. Ljudje smo včasih preveč zahtevni in radi bi še več, kot imamo, to pa včasih ni dobro, zato so igre na srečo lahko za nekatere tudi nevarne, kajti moraš vedeti, kje je meja in če to veš, potem so ti igre na srečo le sprostitev in zabava.…
To je bil dan, ko nihče ni pričakoval, da bo tako grdo vreme. Zjutraj smo se vsi lepo odpravili od doma, kot po navadi, midva z ženo v službo in otroci v šolo. Naša tenda je večina časa odprta, ker nam je tako najbolj uporabna in res se nam ne ljubi, da bi jo non stop zapirali in odpirali, tako je odprta ves čas, le če smo doma in se približuje grdo vreme, takrat jo žena včasih zapre, a to je res poredko, ker nam je lepše, tudi če dežuje, da imamo suhi teraso.
Tokrat pa je bil močan naliv z vetrom in tenda se je poškodovala. Ko smo prišli domov, smo videli, da bo potrebna nova tenda, ker je ta bila uničena, raztrgana. Vreme je bilo spet lepo, zato sem vprašal soseda, če je bil doma, ko je bilo grdo vreme, pa je povedal, da je grdega vremena z močnim vetrom bilo vsega skupaj 5 minut in da je tudi njemu nekaj poškodovalo. Ni mi bilo vseeno, da je bila tenda uničena, ker smo dali kar veliko za njo in ni bila še niti toliko stara. Seveda garancija ni bila možna, tako se moral kupiti čisto novo tendo, ki pa dobro veste, če ni čisto navadna, ni poceni.
Precej jezen sem bil, ker je bila tenda uničena, skozi sem se spraševal, kako močan je moral biti veter, da je naredil takšno škodo. Naša hiša je zgrajena pod hribom in po navadi nimamo močnega vetra, ker ga hrib ustavi, sedaj pa vidim, da tudi tukaj nismo varni pred vetrov, nova tenda se bo sigurno sedaj pogosteje zapirala. A kaj ko imamo včasih na terasi stvari, ki ne smejo biti mokre. Z ženo se bova morala pogovoriti, katere stvari bova imela na terasi, če bo tenda pogosto zaprta, ko nas ne bo doma.…
Ali tudi vaš mož išče izgovore, ko je potrebno nekaj narediti pri hiši oziroma njeni okolici. Ampak to, da bi bil vijak razlog oziroma razlog za nedelo, to pa verjetno še niste slišali. Verjetno vas zanima kakšna je zgodba tega vijaka in seveda vam bom to tudi povedala.
Skratka bil je prečudovit sobotni sončni dan in moža sem končno prepričala, da bi pokosil naš travnik in to nikakor ni preprosto, saj mož vse vikende rad izkoristi za počitek. Ampak to soboto mi je nekako uspelo in košnja je bila potrjena. Jaz sem bila izredno zadovoljna, toda zadovoljstvo je bilo bolj kratko. Že po nekaj minutah slišim, da se je kosilnica ugasnila, mož pa začel nekaj preklinjati. Seveda sem odšla preverit kaj se dogaja in mož je imel pripravljeno celotno zgodbo.
Seveda je bil kriv vijak, ki se je verjetno med enim izmed prejšnjih košenj izpel in izgubil. In ker tega vijaka ni bilo je bilo upravljanje s kosilnico skoraj nemogoče, saj se je celoten ročaj preprosto preveč zvijal, saj ga je držal samo še en vijak na drugi strani kosilnice. In mož resnično ni mogel tako kositi trave, zato se je odločil, da bo to soboto posvetil iskanju tega istega vijaka.
In verjetno vam ne rabim razlagat, da bi verjetno ta vijak prej našel, če bi ga šel iskat po celem travniku, kot da bi ga našel v lokalnih trgovinah s tehnično opremo. Toda on je vztrajal, da bo ta vijak našel še isti dan, ter tako zaključil to košnjo še danes. Odpeljal se je v trgovino in se seveda čez dve uri vrnil brez vijaka. In kaj je naredil, ko je prišel domov? Usedel se je za računalnik in našel spletno stran, ki prodaja takšen vijak ter ga naročil. Seveda je sobota šla mimo brez košnje, je pa mož travnik pokosil, ko je po pošti prišel vijak, ki ga je lahko takoj montiral in travnik tudi pokosil.
…
Ste že kdaj imeli zamašene odtoke in s tem pokvarjen dan? Pri nas doma se nam je zgodilo ravno to, predvidevam, da ravno zaradi tega, ker nismo izvajali konstantno čiščenje odtoka. Da si očitamo potem, ko že pride do tega, je brez veze, takrat moramo odtoke odmašiti in vsak se lovi na svoj način, da mu to uspe.
Pri nas doma, se je zgodilo ravno to, to da se je zamašil odtok v kuhinjskem koritu, ki niti najmanj nisem pričakovala, saj je hiša stara komaj štiri leta, enostavno nisem mogla verjeti, da se je zamašilo in da bo potrebno narediti čiščenje odtoka, saj voda ni odtekala nikamor. Predenj je mož prišel domov, sem sama skušala rešiti zadevo tako, da sem skuhala nekaj litrov vroče vode in jo zlila v lijak, vendar ni prav nič pomagalo. Obupala sem in počakala na moža. Tudi mož je bil presenečen, da se je to tako hitro zgodilo, prvo je kregal mene, kaj vse sem metala v lijak, da je do tega prišlo, jaz pa sem mu hitro vrnila milo za drago. Kdaj pa je on naredil preventivno čiščenje odtoka, ki je potrebno.
Seveda se je izgovarjal, da še to ni potrebno, saj je hiša stara šele 4 leta, a videti je bilo drugače, kajti cev je bila zamašena. Pustila sem ga, da naredi čiščenje odtoka in upala da mu uspe odtok odpreti, kajti ne morem si predstavljati, da bi se tako močno zabasalo, da bi mogli klicati vodovodarja.
Kar nekaj časa se je matral z cevmi, videla sem da je vse razstavil pod lijakom in res je nabralo kar nekaj umazanije, ki ni bila potrebna. Mislila sem, da se bo mož še kaj pritoževal, a ker mu je čiščenje odtoka uspelo, je bil srečen in ni rekel ničesar. Definitivno pa sedaj veva, da bova naredila vsak mesec malo čiščenje odtoka in tako poskrbela, da ne pride do zamašitve.
…